KISIKON oksigenacijske seanse pod povišanim tlakom
Oksigenacijske seanse pod povišanim tlakom izvajamo po svetovno znanem postopku pod vodstvom izkušenih operaterjev.
Pomagajte si ojačati imunski sistem, preprečite upadanje kognitivnih sposobnosti in dajte koži še lepši izgled.
Zrak, ki ga dihamo, vsebuje le 20,9 % kisika. To hipoksično okolje pomeni, da naše telo pošilja primarno kisik tja, kjer je najbolj pomemben in zagotavlja podporo vitalnih funkcij telesa. Vse več ljudi odkriva, da s pomočjo dodatnega kisika pod povišanim tlakom telo nahranimo z dodatnim kisikom, ki ga potrebujemo v obdobju staranja, okrevanja, regeneracije ipd.
Na splošno oksigenacijskim seansam pod povišanim tlakom lahko pripišemo prednosti, ki vam bodo pomagale do boljše kakovosti življenja danes in jutri.
Priprave na oksigenacijsko seanso
Seanse so enostavne in brezbolečinske. Seansa se vrši v udobni 4-sedežni komori Lux z multimedijo.
Pred seanso je potrebno poskrbeti, da:
• v komoro vstopite le v primeru, ko potrdite, da nimate kontraindikacij;
• je vaša koža očiščena vseh kozmetičnih preparatov (gel, krema, lak, parfumi …);
• ste zaužili le lahko hrano, brez gaziranih in alkoholnih pijač;
• opravite vse fiziološke potrebe;
• odstranite kontaktne leče, očala, mobitel, zobno protezo, nakit in piercing;
• v komoro ne vnašate hrane in pijače;
• ste oblečeni v primerna oblačila, ki jih za vas pripravi operater;
• ste seznanjeni z vsemi navodili s strani operaterja.
Kako potekajo oksigenacijske seanse
Za razumevanje prednosti, ki jih nudijo oksigenacijske seanse, je pomembno vedeti njihov potek. Odvisno od vrste seanse vas čaka 60 – 120 minut sedenja oziroma ležanja v komori, kjer je zrak pod približno 3-krat večjim tlakom od običajnega. Občutek je podoben potapljanju ali vožnji z letalom.
Učinki oksigenacije se pričnejo med 5 in 7,5 metri globine torej med 0,5 bara (1,5 ATA) in 0,75 bara (1,75 ATA) ter več. Med seanso dihamo čisti kisik s pomočjo NRB maske (Non-rebreather mask). V komori je tlak do 2-krat večji od tlaka okolice, zato dihamo dvakrat večjo koncentracijo kisika oziroma 9,5-krat več, kot bi dihali v običajnem ozračju.
V primeru, da imate specifično zdravstveno težavo, ki jo poskušate lajšati z oksigenacijskimi seansami, vam bo vaš zdravnik priporočil kolikšno število seans potrebujete, naš tehnik pa jih bo izvedel natančno po navodilih vašega zdravnika.
OKSIGENACIJSKE SEANSE
v preteklosti
Postopek se že več kot petdeset let uporablja za preprečevanje določenih bolezenskih stanj, izboljšanje počutja ter kot postoperativne seanse.
Koncept hiperbarične medicine datira v 19. stoletje. Od takrat se hiperbarična kisikova terapija po vsem svetu uporablja kot izjemno koristna podpora pri odpravi številnih zdravstvenih stanj.
Leta 1937 je bila hiperbarična terapija prvič uporabljena pri dekompresijski bolezni, resnično zanimanje za hiperbarične terapije pa se je pojavilo šele leta 1956. Tega leta je v Amsterdamu dr. I Boerema poročal, da je hiperbarični kisik (HBO) terapevtska pomoč pri kardiopulmonalni kirurgiji.
Kmalu po odkritju njegovega kolega je W.H. Brummelkamp objavil svoje odkritje in sicer, da je hiperbarična terapija zavirala anaerobne okužbe.
Mednarodno zanimanje se je ponovno obudilo leta 1962 zaradi poročila, v katerem so bile podrobno opisane koristi pri odpravljanju posledic zastrupitve z ogljikovim monoksidom. Ta odkritja so omogočila hiperbaričnim terapijam vstop v moderno dobo. Hiperbarične enote so dobile zasluženo mesto tudi v nekaterih najbolj cenjenih in najprestižnejših zdravstvenih centrih v ZDA. Omenimo Harvardsko otroško bolnišnico, bolnišnico New York Sinai, univerzo Duke in bolnišnico Good Samaritan v Los Angelesu.
OKSIGENACIJSKE SEANSE
danes
Pri oksigenacijski seansi se uporablja tlak, ki je večji od atmosferskega, kar dosežemo v komorah pod tlakom.
Pojav naprednih slikovnih tehnologij, kot so slikanje z magnetno resonanco (MRI), računalniško tomografijo z enim fotonom (SPECT) in pozitronsko emisijsko tomografijo (PET), je raziskovalcem omogočil vpogled v dejanja in mehanizme oksigenacije pod tlakom in njenega vpliva na tkivo.
Ni naključje, da so se najpomembnejši dokumentirani napredki v regenerativni
medicini pod tlakom v zadnjem času v veliki meri pojavili zaradi ocenjevanja pred- in po-regeneracijskih seansah z uporabo teh visokotehnoloških orodij. V raziskavah, ki so sledile, znanstveniki ugotavljajo, da se nevrološka stanja, kot so možganska kap in možganske poškodbe, za katere se je prej smatralo, da imajo slabo prognozo, dobro odzivajo na regeneracijske seanse.
Uspešno zdravljenje z regenerativnimi metodami pri tako raznolikih pogojih, kot so avtizem, fibromialgija, multipla skleroza, neželeni učinki kemoterapije in toksičnost sevanja pri bolnikih z rakom, vedno več raziskovalcev, zdravnikov, bolnikov in njihovih družin verjame v moč in učinkovitost regeneracijskih seans.